NE SKOPARITE S POHVALAMI OTROK

Skorajda vse stvari na tem svetu se dogajajo v veliki naglici in priča smo hitrim spremembam. V naglici žal pogosto tudi vzgajamo svoje otroke, le način vzgoje se ne spreminja tako hitro kot bi bilo dobro oziroma kakor danes priporočajo strokovnjaki. Zato je v glavah mnogih staršev še vedno prisotno prepričanje, da lahko otroka pohvalijo le, kadar spi, ker se bo sicer pokvaril. Take vzgoje so bili deležni sami.

Otroci si med našo vzgojo, na osnovi informacij, ki jim jih dajemo, gradijo sliko o sebi. Za Slovence je zelo značilna in najbolj pogosta pohvala otrok z besedico »priden ali pridna«, ki  jo uporabljamo v vseh mogočih situacijah. Otrok je priden, ko spi, ko je, ko se uči, ko je tiho, se igra… Priden je vedno, ko se vede po naših pričakovanjih. Če je to edina ali najpogostejša pohvala, lahko vzgojimo poslušnega, podredljivega, pasivnega in nesamozavestnega otroka, ki se v življenju ne zna postaviti zase… Vzgoja brez realnih in raznovrstnih pohval otrok na njihovo osebnost in vedenje ima negativne posledice pri oblikovanju pozitivne samopodobe. Kot ste opazili, ločujem pohvale, ki so namenjene osebnosti otroka (si pameten, lep, sposoben, spreten, nadarjen, iznajdljiv in tako naprej) in tiste, ki se nanašajo na njegovo vedenje (dobro si opravil, lepo si pospravil, hitro si rešil nalogo itn.). Vzgoja brez pohval na osebnost otroka vpliva na oblikovanje negativne samopodobe. Tak otrok si ne zaupa in nima oblikovanega zadostnega občutka lastne vrednosti. Zato se vse življenje trudi okolici dokazati, da je tudi on vreden pozornosti, ljubezni… To počne na različne načine. Najpogosteje se poskuša dokazovati z rezultati svojega dela.

Tudi kasneje v življenju imajo taki ljudje težave, ko jih nekdo pohvali. Zaradi slabe samopodobe so prepričani, da si pohvale ne zaslužijo. Ob tem se lahko počutijo celo kot prevaranti. Strah jih je, da bodo razkrinkani, ker o sebi mislijo, da v resnici niso sposobni in da je njihov uspeh zgolj slučaj. Od tod izvira tudi njihov velik strah pred javno izpostavitvijo.

Ko se ti ljudje znajdejo v vlogi staršev, radi zaidejo v drugo skrajnost. Otroke zasipajo s pohvalami, tudi nerealnimi in kar je še bolj kvarno, otroku ne postavijo nobene omejitve in ne dajo nikakršne kritike. Pogoj za uspešno vzgojo je ustrezno ravnotežje med zahtevami, pohvalami, nagradami, kritiko in kaznijo. Predvsem pa dosledno vztrajanje pri vsem tem.

Boštjan Polutnik